Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.
Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.
Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«
Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.
Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«
Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«
Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.
Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«
Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.